O zadregah pri spominjanju prednikov

Želja po spoznanju kdo smo in od kod, je naravna. Skozi življenje prehodimo pot, na kateri se spreminjamo, z nami pa okolje, v katerem živimo. Te nepovratno minule čase je škoda izbrisati, še zlasti to velja za posebne dogodke, kot je na primer vojna. Kdor je ni doživel, ali ga ni vsaj oplazila, težko razume medvojno ravnanje ljudi. Vprašanja, ki se še danes vsiljujejo, so na primer: Ali so tik pred vojno, med njo in po njej obstajale boljše odločitve od sprejetih?Ali si ljudje z napačnimi odločitvami zaslužijo obsodbo? Ali drži, da je želja po svobodi močnejša od sle po življenju? Kako vojna spreminja osebnost? Kolika je moč idealov in koliko je smiselno vlagati vanje? V koliki meri dedujemo kulturo prednikov in koliko ta vpliva na naše ravnanje?


Glavni osebi v tem pisanju sta starša Slava Stražar in Ivan Bertoncelj. Odšla sta, preden sta lahko vse pojasnila. Oče je umrl, ko so sadovi njegovega boja že obrodili ali vsaj obetali. Slava je živela še v čas, ko je njen boj zaradi sesutja idealov izgubljal smisel. Drug z drugim pa v kakovostnem medosebnem odnosu nista zmogla zaživeti.

Zaradi časovne odmaknjenosti preteklosti ni več mogoče poustvariti. Ni si smiselno prizadevati za nedosegljive resnice. Ni smiselno skrivati zmot, ne poveličevati uspehov. Iz mozaika tega, kar še ohranja lastni spomin, in slik, ki so nastale iz pripovedi drugih, je nastala zgolj reminiscenca časa med leti 1900 in 1995. Delno je to kronika, ki je bila že napisana, s tem pisanjem pa jo dopolnjujem in zgoščam. Mašila za spominske luknje sem našla v knjigah.


Pet let med sestrama Vando in Vesno je srečno naključje, ki omogoča spremljanje dogajanja v daljšem času. Kar je starejša prerasla, je mlajša nadaljevala v drugačnih okoliščinah. Malo stvari sva počeli skupaj, nisva imeli skupnih prijateljev in ne enakih pogojev odraščanja, vendar sta življenji povezani. Zaradi življenja z mamo prevladuje doživljanje ob njej. S končano nižjo gimnazijo mama Slava ni bilo izobraženka, bila pa je inteligentna in učljiva. To ji je med drugim omogočala obilica knjig, njenih svetinj in pomočnic.


Ob tehtanju, kaj naj bo osnovni namen tega pisanja, sem se odločila, da bo to predvsem poskus vživljanja v druge in lastno čustvovanje ter odnose, brez patosa in brez brzdanja lastnih emocij, kadar se bodo sprožile. Nekaj je spominov, nekaj je le njihove smetane, to je reminiscence. Da ne bi ostalo pri subjektivnem sanjarjenju o dogodkih, sem še enkrat prebrala nekaj strokovne in znanstvene literature in kronik mojih krajev, ter reminiscenco prizemljila s konkretnimi podatki. Dodatno pojasnjujem pojme, ki zadnjih 30 let niso več poznani, služijo pa ilustraciji minulega časa.


Namerno povzemam govor maminega socialnega sloja, kolikor ga lahko rekonstruiram ali reproduciram, ker je bil to nekoč tudi moj govor. Če bi ga »prevajala« v knjižno slovenščino, bi izgubila slikovitost. Ne odrekam se lokalizmom, popačenkam in, tu in tam, tudi vulgarizmom. Čeprav so po estetskih kriterijih neprimerni, so zaradi zrcaljenja socialnega okolja in časa vredni, da jih rešim pozabe. Z iskrenostjo lahko prikažemo, kar se je od prednikovzalezlo v moje gene in gene sorodnikov ter usmerja ravnanja in čustvovanja. V zadregi sem bila pri vrednotenju nekdanjih dogodkov, čemur se kljub želji po nevtralni interpretaciji ni mogoče izogniti. Naj bo merilo tedanje ali današnje, kadar se razlikujeta? Pogosteje me povleče v današnji vrednostni sistem.


Zaradi prepričanja, da se nikakršnih prednikov ni treba sramovati, pišem o njih brez cedila. Predstavim tudi kaj, kar običajno skrivamo, vendar čez leta postane pomembno ali vsaj zanimivo. Prikazani čas iz 20. stoletja je bil buren. Bile so krize in vojne, vmes pa romantika, ko smo sanjali o boljših časih. Odločila sem se še, da zgodovine ne bom ponarejala in v ta namen prirejala svoje reminiscence, čeprav bi morda kak bralec v njej ugledal podobe, ki jih ne želi videti. Ker bi raje pozabil, ali ker misli, da je bil on večji in boljši.

 

                                                                                                  Vanda Rebolj

 

 

Celotno besedilo: 

         PDF :                                  Brošura:

 

This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.